Uporabno dovoljenje je, okoljevarstvenega soglasja nitorek, 06.03.2012

Je občina prekoračila svoja pooblastila ali le sledi svoji viziji razvoja? Bo v prihodnje po združitvi kmetijskega in okoljskega ministrstva okoljevarstveno soglasje sploh še odločujoče? Vse to so vprašanja, ki ostajajo brez odgovorov, saj stvari še niso dorečene ne na lokalni in ne na državni ravni. In še eno vprašanje se poraja mnogim, zakaj se občina ni odločila za nakup Farme Podgrad, saj so bili objekti in zemljišče nazadnje naprodaj po zares nizki ceni, zgolj za 500 tisoč evrov? Tako se sprašujejo mnogi, pa tudi Danilo Rihtarič, direktor Kmetijstva Črnci, ki je pred dnevi plačal znesek kupnine in namerava takoj, ko bo sklep pravnomočen (28. februarja), začeti dela, ki so potrebna za vselitev plemenskih svinj. Kupnina je bila namreč nizka v primerjavi s ceno, ki jo bodo morali plačati za ureditev električne napeljave in okolice, to jih bo stalo najmanj 300 tisoč evrov, preden bodo lahko v že prej posodobljene hleve ponovno naselili prašiče. Toda ne pitance, ampak okrog 700 plemenskih svinj, to pa je veliko manj, kot jih je bilo pred stečajem.  

Danilo Rihtarič je tako prepričan, da po vpisu v zemljiško knjigo in primopredaji zares ni nobenih ovir za ponovno oživitev prašičereje, saj so trije hlevi obnovljeni, zgrajena je čistilna naprava, moteče lagune ob Muri  niso več potrebne in jih bodo izpraznili, na voljo pa imajo tudi dovolj svojih kmetijskih površin.

Nimajo okoljevarstvenega soglasja in podpore občanov

Zato županu Antonu Kampušu, ki je najodgovornejši za sprejem spornega odloka o spremembah prostorskega plana (na katerega so se v Kmetijstvu Črnci pritožili), očita, da ne loči zasebnega od službenega. Župan Občine Gornja Radgona, ki želi predvsem uresničiti načrtovane projekte v sodelovanju z Avstrijci, pa na to odgovarja: »Občina je institucija v službi ljudi, živečih na tem območju, ki pa niso za ponovno oživitev farme na tej lokaciji, kjer je eno podjetje že šlo v stečaj. Tudi moje prepričanje je enako, da ta prostor v nobenem primeru  ni primeren za to, saj mi načrtujemo druge stvari. Kupci objektov so se prišli k meni pogovarjat, toda moje mišljenje je vedno enako – prašiči niso sprejemljivi. Tudi država Slovenija je odločila, da tukaj  ne bo več farme. Jaz imam v rokah tudi odločbo z dne 28. 3. 2009 Agencije za okolje MOP, s katero so zavrnili izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovalne naprave za intenzivno rejo prašičev pitancev. Zame je zadeva končana tudi z uradnega vidika. Jaz imam tudi vse dokumente, s katerimi smo ves čas obveščali stečajnega upravitelja, stečajni senat, ministrstvo za kmetijstvo in druge, kaj mi tukaj načrtujemo. Bistvo vsega pa je, da mora novi lastnik prevzeti tudi sanacijo celotnega območja ob Muri.« Tega se zaveda tudi Rihtarič, ki je trdno odločen, da bo spomladi kupil kakovostne plemenske svinje v Avstriji in Nemčiji in ima zato že natančno določen načrt potrebnih del.

Mednje spada tudi praznitev motečih lagun, vendar pa tega, kaj bo s temi bazeni in območjem  ob Muri v prihodnje, zaenkrat  še ne ve. »Mi se ukvarjamo s kmetijstvom, zato o turističnem razvoju ne razmišljamo. Če pa želi župan na tistem območju ob Muri uresničiti kakšne turistične načrte, pa ga lahko kupi,« je povedal Rihtarič in pritrdil, da bi z malce domišljije in volje  lahko  dobro izkoristiti tudi prazne lagune, npr. za rekreativne in adrenalinske dejavnosti. Farma ima čistilno napravo, zato lagun na potrebujejo več. Glede na načrtovano število prašičev na farmi bi potrebovali za odlaganje ostankov s čistilne naprave le okrog 120 hektarjev obdelovalnih površin, Kmetijstvo Črnci pa jih ima na Apaškem polju več kot 780 hektarjev.

Imajo veljavno uporabno dovoljenje

Marjan Potisk, načelnik UE Gornja Radgona, nam je na vprašanje, kaj je bolj odločilno: uporabno dovoljenje ali sprememba občinskega odloka, odgovoril: »Objekt, ki ima enkrat uporabno dovoljenje, ga ima za vedno. Nihče mu ga ne more vzeti. Res je, da nimajo okoljevarstvenega soglasja, toda v to se mi ne spuščamo. Uporabno dovoljenje pa je povezano z investitorjem  in objektom. Ne glede na to, kdo je lastnik, ima objekt uporabno dovoljenje. Če bi se morali odločiti za velike gradbene posege, pa bi za gradbeno dovoljenje potrebovali okoljevarstveno soglasje, toda to ne bo potrebno. Potrebna investicijska dela – torej ureditev električne napeljave – se lahko delajo brez gradbenega dovoljenja, ker ne gre za spremembo dejavnosti. Mi govorimo le o objektu in pripadajočem uporabnem dovoljenju, ne o sosedih, ne o okolju in načrtih občine.« Tudi z ministrstva za okolje in prostor so pritrdili mnenju Upravne enote Gornja Radgona, ko smo spraševali, ali bodo v objektih v Podgradu lahko ponovno naselili prašiče, čeprav je občina sprejela spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskoureditvenih pogojih, s katerim na tem območju dovoljujejo le turistično dejavnost. Na okoljskem ministrstvu so v odgovoru zapisali: »Načeloma velja, da se objekt lahko uporablja v skladu z namenom, ki je razviden iz uporabnega dovoljenja. Morebitne spremembe prostorskega plana ne vplivajo na že izdana uporabna dovoljenja za objekte.«

Samooskrba s prašiči bo v prihodnosti pomembna    

Danilo Rihtarič, direktor Kmetijstva Črnci, je prepričan, da je reja plemenskih svinj za prihodnost slovenskega kmetijstva in pomurske pokrajine izjemno pomembna: »Tukaj je že več kot 40 let farma, vsi, ki so gradili hiše v zadnjih desetletjih, so to vedeli. Farma je zgrajena z gradbenim in uporabnih dovoljenjem, štirje hlevi so obnovljeni po najsodobnejših standardih, tudi čistilna naprava ima uporabno dovoljenje, čeprav še ni delovala. Ko bomo vse uredili in ponovno naselili plemenske svinje, bomo poklicali tudi vse sosede ter jim predstavili objekte in dejavnost. Videli bodo, da ta dejavnost, če je pod nadzorom, nikakor ni tako zelo moteča. Res je, da so bile zgrajene številne majhne farme na kmetijah za rejo prašičev  in prav zaradi njih je nujno, da imamo  plemenske svinje. Na leto bomo tako lahko oskrbeli kmete s približno 15 tisoč dvajsetkilogramskimi 'tekači', da jih bodo redili do ustrezne teže. Veliko nekdanjih delavcev se že veseli ponovnega odprtja in kakih deset se jih je že oglasilo pri meni, prav zdaj pa intenzivno iščemo primernega človeka za vodjo farme, saj želimo že marca kupiti prvih 200 svinj.«