Kdo manipulira s študijem zdravstvene nege?sreda, 29.02.2012

Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego pri ministrstvu za zdravje z namenom, da skrbi za kakovostno izobraževanje medicinskih sester in s tem za kakovostno zdravstveno oskrbo bolnikov, je pripravil decembra lani mnenje o predlogu vpisa v dodiplomski študij zdravstvene nege za leto 2012/2013. Skupni predlog tako Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (krajše Zbornica – Zveze) kot Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego je, da bi v omenjenem študijskem letu osem fakultet oziroma visokih šol vpisalo v redni študij 360 študentov in 260 v izredni. V tri visoke zdravstvene šole v Celju, Slovenj Gradcu in Murski Soboti, slednja deluje v okviru Evropskega središča Maribor (ESM), ki nimajo koncesije za redni študij, vpisa ne priporočajo. Študenti zdravstvene nege v Murski Soboti so se na to mnenje ostro odzvali.

Študentski svet je zadnje dni januarja soglasno potrdil izjavo študentov Zdravstvene nege ESM v Murski Soboti, kjer med drugim pišejo, da so »ogorčeni in zgroženi ob pogledu na razpredelnico, ki jo je pripravila med seboj močno interesno povezana skupina posameznic v imenu Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego pri ministrstvu za zdravje, ki si že vsa tri leta prizadeva, da nas študente javno blati in izpostavlja v javnosti kot nesposobne, nerazgledane in manj vredne študente, saj, kot so žaljivo napisali v strategiji razvoja zdravstvene nege do leta 2020, se lahko na ESM vpiše prav 'vsak'. Študentski svet ESM odločno protestira proti javnemu blatenju naše visokošolske institucije, zavajanju stroke zdravstvene nege in manipuliranju predsednice Zbornice – Zveze pa tudi predsednice Razširjenega strokovnega kolegija pri Ministrstvu za zdravje RS glede domnevno nekakovostnega izvajanja pedagoškega procesa in predlogu ukinitve vpisa v ESM, program zdravstvene nege.« Študenti ESM za svojo šolo zahtevajo tudi enakopraven dostop do državne koncesije, saj ogorčeni ugotavljajo, da imajo vse štiri šole za zdravstveno nego na zahodu Slovenije državno koncesijo, medtem ko od štirih na vzhodu samo ena, na drugih treh pa je študij plačljiv.

Je strokovni kolegij pri ministrstvu šole res  izločal na pamet?

S pismom podpore predstojniku ESM dr. Ludviku Toplaku in doc. dr. Danici Železnik se je oglasilo tudi Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja, ki ga vodi predsednica Emilija Kavaš. V pismu podpore slednja piše, da je »… globoko razočarana nad dopisom, ki ga je izdal Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego. To je najvišji strokovni organ, ki zastopa interese stroke v vsej državi, tudi Pomursko, Koroško in Celjsko regijo, in menim, da takega dopisa ne bi smeli izdati brez podrobnih analiz in sodelovanja stroke v regiji.« Pojasnila je tudi dolgo pot od pobude leta 2000 do neuspelih dogovorov z Visoko šolo za zdravstveno nego Maribor in Visoko šolo za zdravstveno nego Jesenice o ustanovitvi dislocirane enote visokošolskega študija v Murski Soboti, potem pa je možnost ustanovitve Visoke šole za zdravstveno nego v Murski Soboti ponudilo ESM, to pa je regijski iniciativni odbor tudi podprl. Emilija Kavaš Razširjenemu strokovnemu kolegiju za zdravstveno nego tudi očita, da je nekatere šole izločil na pamet, brez utemeljitve.

Pojasnilo od Zbornice – Zveze terja tudi Varuh človekovih pravic

Mnenje strokovnega vrha zdravstvene nege v državi glede vpisa v dodiplomski študij zdravstvene nege ima močan odmev, saj pojasnilo o drastičnem zmanjšanju vpisa na območju severovzhodne Slovenije in pojasnilo, zakaj se vpis v nekatere šole ne priporoča, zdaj želi imeti tudi Varuh človekovih pravic. Prejšnji teden je namreč Zbornica – Zveza na svoji spletni strani tudi objavila odgovor, v katerem obširno pojasnjuje problematiko visokošolskega študija zdravstvene nege. Ključna ugotovitev namreč je, da je osem visokošolskih zavodov, ki so lani vpisali tisoč študentk in študentov, preveč. Glede razhajanj pa pravijo, da ti »… različni pogledi na število razpisnih mest izhajajo iz različnih pogledov na visokošolski študij zdravstvene nege – na eni strani na pravico regij in lokalnih skupnosti do ustanavljanja visokošolskih zavodov, pri čemer ni zanemarljiv tudi ekonomski interes nekaterih, na drugi strani pa so prizadevanja zbornice zdravstvene nege za vzpostavitev kakovostnega visokošolskega študija, ki bo pripomogel k razvoju stroke, omogočal zaposljivost diplomantov ter navsezadnje, da bo zagotavljal pravice pacientov do kakovostne,  varne zdravstvene oskrbe,« je mnenje Zbornice – Zveze povzela Martina Horvat, članica Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno nego pri ministrstvu za zdravje. Poudarila je tudi, da je pri določanju števila razpisnih mest treba izhajati iz realnih potreb zdravstvenega in socialnega sistema,  po zadnjih podatkih, ki jih ima Zbornica – Zveza, je bilo v Sloveniji oktobra brezposelnih 1044 zdravstvenih tehnikov in 79 diplomiranih medicinskih sester, ob tem da prva generacija študentov v Slovenj Gradcu in ESM šele letos končuje študij. In dokler ni narejena študija potreb po kadrih, tudi ni smiselno povečevati števila študijskih mest, ugotavljajo pri Zbornici – Zvezi in tudi na ministrstvu za zdravje, kjer še opozarjajo, da že zdaj diplomirane medicinske sestre delodajalci pogosto zaposlujejo na delovnih mestih z nižjo zahtevano stopnjo izobrazbe. »Stroka zdravstvene nege o tem vprašanju ostaja enotna. Izobraževanje za reguliran poklic ne sme biti povezano z regijsko politiko, temveč z izkazanimi potrebami po tem profilu na državni ravni ter dejanskimi možnostmi za izobraževanje,« je še zapisalo vodstvo Zbornice – Zveze. Opozarjajo tudi, da toliko šol zdravstvene nege težko zagotavlja ustrezno število visokošolskih učiteljev, ki bi morali sodelovati tudi pri kliničnem usposabljanju in zaradi majhnega vpisa tudi ne morejo razvijati raziskovalnega in razvojnega dela. Pravijo tudi, da je za tolikšno število študentov premalo kliničnih mentorjev in da je zaradi potreb izobraževanja ob bolniku preveč študentov, ob študentih zdravstvene nege še študenti fizioterapije, delovne terapije, radiologije, medicine in dijaki srednjih šol, seveda pa lahko bolniki po Zakonu o pacientovih pravicah navzočnost študentov tudi zavrnejo. Razširjeni strokovni kolegij zdravstvene nege svojega mnenja ni podal na pamet, pravijo, ampak na osnovi zdravstvene zakonodaje, evropske direktive, predpisov o učnih zavodih na področju zdravstva, usmeritvah v nacionalnem planu zdravstva in strategije razvoja zdravstvene nege in oskrbe v sistemu zdravstvenega varstva do leta 2020 pa tudi glede na realne razmere na trgu delovne sile.

Novih zaposlitev za diplomante zdravstvene nege ni tudi v murskosoboški bolnišnici

Klinično okolje za študente zdravstvene nege na ESM je Splošna bolnišnica Murska Sobota. Pomočnica direktorja za zdravstveno nego Metka Lipič Baligač, ki je tudi članica stalne delovne skupine za bolnišnično zdravstveno nego pri Razširjenem strokovnem kolegiju zdravstvene nege, pravi, da tudi sama pritrjuje mnenju, da je osem visokih šol za zdravstveno nego preveč, vendar pa razporeditev podeljenih koncesij med vzhodom in zahodom Slovenije ni poštena. Na visoki šoli ESM se izobražuje ob delu tudi nekaj zaposlenih v bolnišnici. »Sama nimam pristojnosti presojati, ali je študijski program primerljiv s preostalimi šolami, študenti ESM, ki prihajajo k nam na klinične vaje, pa prihajajo z dobrim znanjem. Nadpovprečni so tudi sodelavci, ki svoje delo v praksi zdaj lahko podkrepijo še s teoretičnim znanjem,« pravi Lipič-Baligačeva. V murskosoboški bolnišnici opravlja klinično prakso  54 študentov zdravstvene nege iz EMS, 26 s Fakultete za zdravstvene vede Maribor in trije študenti babištva. Po bolonjskem sistemu študija sta pri izvedbi kliničnih vaj ob mentorju največ eden ali dva študenta in do preobremenitve kliničnega okolja v regijski bolnišnici ne prihaja, so se pa morali s srednjo zdravstveno šolo dogovoriti, da so po uvedbi novega načina praktičnega usposabljanja dijakov pri delodajalcu, ko v bolnišnico niso več prihajali s svojim mentorjem, nekaj dijakov prerazporedili v domove za starejše in zdravstvene domove.

In kakšne so možnosti za zaposlitev diplomantov zdravstvene nege v murskosoboški bolnišnici? Novih zaposlitev ni, razen ko je  treba zagotoviti nadomeščanje zaradi dalj časa trajajoče odsotnosti nekaterih delavk in delavcev, pravi Metka Lipič Baligač. Drugače pa je za medicinske sestre in zdravstvene tehnike, ki že zdaj delajo v enotah intenzivne terapije in so se vpisali na dodiplomski študij zdravstvene nege. Zanje se namreč zahteva visokošolska stopnja izobrazbe in bodo po končanem šolanju tudi ostali na svojih delovnih mestih. Bolnišnica bo zato tudi desetim študentom, ki so zdaj v tretjem letniku, plačala šolnino, prvega marca pa bodo prejeli še kombinirano pogodbo o zaposlitvi.