Teolog Štuhec: »Cerkev se neprestano daruje za druge.«sreda, 24.08.2011

Slovenski teolog Ivan Janez Štuhec je v svoji knjigi Cerkev – sveta in prekleta, zapisal: »Cerkev ni ideja, ampak je telo, ki se neprestano daruje za druge. Je pohujšanje za svet, kakor je bil Kristus sam pohujšanje za sodobnike.«

Štuhec ima na nek način prav. Cerkev se res daruje za mnoge ljudi. Predvsem za tiste, ki ji pomagajo do še večjega bogastva in vpliva. Denimo za italijansko mafijo. V knjigi Nabirka, Koliko Italijane stane cerkev, avtor Curzio Maltese navaja: »Vodja mafije iz Magliane Renatino De Pedis, ki je zagrešil sto umorov, se je od "prijateljev sicilijanskih prijateljev" naučil spoštovanja do Boga in darovanja denarja cerkvenim ustanovam, in si s tem prislužil, da so ga po smrti pokopali v vatikansko zemljo, v kripto cerkve svetega Apollinareja poleg škofov in papežev. V številnih cerkvah na jugu države, na primer v stolnici v Siculiani (v zgodovinskem središču najstarejše italijanske mafije iz Agrigenta), so vklesana imena dobrotnikov iz vrhov italijansko-ameriške mafije, denimo znanih morilcev iz družin Cuarana in Gambino.«

Avtor tudi v nadaljevanju piše kako se cerkev neprestano »daruje« za druge, citiram: »Mesto Vatikan je z več kot 407 tisoč dolarjev bruto domačega proizvoda na prebivalca daleč "najbogatejša država na svetu", kot je mogoče prebrati v odlični raziskavi Marine Marinetti, objavljeni v Panorama Economy.

Vsako pomlad, v času pred oddajo davčnih napovedi, preplavijo medije – predvsem vse programe RAI in mrežo zasebnih programov Mediaset ter vse nacionalne radie – oglaševalske kampanje, ki davkoplačevalce prepričujejo, da bi katoliški cerkvi namenili osem promilov davka. Kdo se, denimo, ne spomni televizijskega spota iz leta 2005, ki je bil posnet po katastrofalnem tsunamiju v Šrilanki? Začne se s kadri zaselka slamnatih koč, bosi ribiči pa na plaži opazujejo grozeče obzorje. Glas v ozadju pove: "Tistega dne je z morja prišel konec, val je vse spremenil v nič." In takoj zatem se prikaže logotip akcije "osmih promilov": "Nato pa ste iz nič prišli vi. Vaša soglasja so se spremenila v čolne in mreže." Kamera se osredotoči na čolne in mreže. "Čolne in mreže, ki znajo skrbeti za otroke in loviti nasmeške." Geslo: "Z osmimi promili za katoliško cerkev ste storili veliko za mnoge." Mojstrovina. Za večino Italijanov so takšni reklamni spoti edine informacije o porabi osmih promilov njihovega davka, kar je vir dokaj razširjenih napačnih predstav. Tako verujoči kot neverujoči so prepričani, da katoliška cerkev uporablja ta sredstva predvsem za dobrodelne namene v Italiji in v državah tretjega sveta, saj tako govori kar 90 odstotkov oglasnih sporočil. V resnici pa za dobrodelne namene porabijo le 20 odstotkov zbranega denarja; 80 odstotkov od milijarde evrov pa ostane katoliški cerkvi za celo vrsto potreb, ki jih reklamne kampanje v glavnem ne omenjajo.«

Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi