O božjih skrivnostih govorijo ljudje, ki ne poznajo Bogasobota, 10.09.2011

Bivši papež Janez Pavel II. je v svoji knjigi Dar in skrivnost zapisal: »Kaj pomeni biti duhovnik? Po sv. Pavlu predvsem pomeni biti oskrbnik Božjih skrivnosti. » Analizirajmo to izjavo. Prvič, mi vsi smo otroci Boga, ki je naš Oče-Mati. Zakaj bi naš Stvarnik imel skrivnosti pred svojimi otroki? Potem bi bil nepopolni Bog. Bog je absolutna zavest in pri Njemu ni nobenih skrivnosti. Bog nima »nič masla na glavi«, zato nima kaj skrivati. O božjih skrivnostih govorijo samo ljudje, ki imajo svojo zavest zelo zaprto oziroma svojo dušo vse preveč zasenčeno z grehi. Zaradi ozke zavesti ne razumejo mnogih stvari v duhovnem in materialnem svetu in potem temu rečejo božja skrivnost. Drugič, kako si lahko oskrbnik nečesa, kar ne veš? Namreč, duhovniki naj bi bili, po besedah sv. Pavla, oskrbniki Božjih skrivnosti? Z drugimi besedami to pomeni, da so duhovniki oskrbniki nevednosti o Bogu.

Tu se postavi vprašanje zakaj potem ljudje sploh hodijo v cerkev, če duhovniki  priznavajo, da ne poznajo Boga, ker ima po njihovem veliko skrivnosti? Če duhovniki ne poznajo Boga, potem ga tudi ne morejo predstaviti svojim vernikom. Slepec vodi slepe, bi lahko na kratko opisali dogajanje pri vsaki maši znotraj katoliške cerkve.

Nekdanji papež v knjigi tudi piše: »V svoji najglobji plasti je vsak duhovniški poklic velika skrivnost, je dar, ki neskončno preseva človeka. Ob veličini tega daru čutimo, kako smo ga nevredni.« In naprej: »Obenem se zavedamo, da človeške besede ne morejo prenesti teže skrivnosti, ki jo duhovništvo nosi v sebi.«

Po besedah papeža torej nima samo Bog skrivnosti, ampak tudi duhovniški poklic. Morda je papež pri teži skrivnosti imel v mislih številne pedofile duhovnike, ki še vedno skrivoma posiljujejo otroke? Kdor ima resnični dar za nekaj kar je koristno za vse ljudi, naravo in živali, vedno čuti v tem vrednost, hvaležnost Bogu, da mu je naklonil ta talent. Toda papež za duhovniški poklic pravi, da čuti, da so ga duhovniki nevredni. To samo pomeni, da duhovniški poklic ni dar od Boga, ampak dar od nasprotnika Boga. Duhovništvo ne prihaja od Boga. Človek ne potrebuje posrednikov do Boga. Vsak človek lahko v svoji notranjosti komunicira z Božjim duhom kjerkoli in kadarkoli.

V knjigi je papež objavil tudi nekatere litanije: »Jezus, veliki duhovnik, ki si nas ljubil in nas opral grehov s svojo krvjo, Jezus, veliki duhovnik, ki si izročil samega sebe Bogu v daritev in žrtev, Jezus, hostija, v kateri imamo zaupanje in dostop do Boga…  Kakšno teološko bogastvo je v teh izrazih!«

Jezus ni bil duhovnik, ampak največji prerok vseh časov. V Bibliji je nedvoumno zapisano, da je Jezus do duhovščine bil vedno kritičen in v besedi zelo direkten, npr.:  „Vaš oče, je oče laži…, vi ste kot pobeljeni grobovi, na zunaj lepi, v notranjosti pa polni smradu,..“ Nikoli ni bilo sporno, da je Jezusa zaradi njegovega kritičnega odnosa do duhovščine, le ta aretirala, dala obsoditi, bičati in pribiti na križ. Res je, duhovščina je morilec Jezusa, Kristusa. Težko si predstavljam, da bivši papež tega v Bibliji ne pozna – zakaj tako piše, je samo njemu poznano?

Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi