Kontaminirana hranačetrtek, 23.02.2012

 Pristojne službe se ukvarjajo z analizami mleka in povečano vsebnostjo toksinov, ki je posledica »napake v krmi«, predvsem v krmnih dodatkih. Tovrstnih odkritij pa tudi afer je vedno več. Pred podrobnejšo osvetlitvijo domačega problema poskusimo to osvetliti na dveh aktualnih primerih iz sveta športa in iz neposredne proizvodnje piščančjega mesa v Nemčiji.

Pozitivni športniki

Za kontaminirano hrano stroka označuje tisto, v kateri so razne biološke, kemijske in celo radioaktivne sestavine. Dve najpogosteje omenjani naravni sestavini sta clenbuterol v jelenjem mesu, ki se ustvarja v žlezah sibirskih jelenov, in morfij v makovem pecivu. V zadnjem času pa je clenbuterol vse pogostejši v drugih vrstah mesa. Za clenbuterol je značilno, da dviguje telesno kondicijo in vzdržljivost. Kot je izjavila Andrea Gotzman, predsednica Nacionalne protidopinške agencije v Nemčiji, je trenutno največ kontaminiranega mesa z clenbuterolom na Kitajskem in v Mehiki. Ni nujno, da je prireja tega mesa nujno povezana ali namenjena kot doping športnikom. Lahko da je ključna za prirejo, kjer sta za intenzivno pitanje prav tako pomembni dobra kondicija in vzdržljivost. Še toliko bolj, če vemo, da ga sibirski jelen, glede na težke življenjske razmere, sam proizvaja. Zanimivo ob tem je, da bodo športniki, ki bodo odšli na protidopinški test po uživanju tovrstnega mesa, obvezno pozitivni. Leta 2010 na svetovnega prvenstvu mladincev U-17 je imelo v sebi clenbuterol 109 mladih nogometašev. Strokovnjaki so ugotovili, da so omenjeno substanco dobili v organizem z mesom.

Zeleni teden – zeleni gosti

Berlinski sejem v drugi polovici prejšnjega meseca se je namesto s tradicionalnimi protesti kmetov, ki so v preteklosti tako opozarjali na svoj slabi položaj, spoprijemal s povsem drugim problemom, s kontaminacijo mesa v množični industrijski prireji. Neposredno pred začetkom sejma je bila v Nemčiji afera zaradi okuženosti nemške perutnine z antibiotiki. Nemška združenja potrošnikov so ugotovila, da se v piščančjem mesu vse pogosteje najdejo klice, odporne proti antibiotikom, celo več, vsak drugi vzorec je vseboval klice, odporne proti antibiotikom. Ob tem so si postavili vprašanje, kaj ta zloraba antibiotikov pomeni za človeško zdravje. Ugotovljeno je bilo, da kljub talni reji in na prvi pogled ugodnim razmeram za perutnino 86 odstotkov piščancev in kar 96 odstotkov mladih pur redijo  s pomočjo  antibiotikov. Nekateri veliki rejci to tudi priznavajo in k temu dodajajo, da pri zaslužku petih centov na kilogram živali drugače niti ne morejo ravnati.

Okuženo mleko

Pri nas smo prav tako imeli že kar nekaj afer, zadnja se je dotaknila mleka, saj je bila ugotovljena povečana vsebnost mikotoksinov. Očitno pa zgodba še ni končana, saj še vedno jemljejo vzorce in opravljajo analize. Pomembno pa je, da je bil tokrat  sorazmerno hitro ugotovljen vzrok okužbe mleka. Ključen razlog je v krmnih dodatkih oziroma krmilih. Ugotovljeno je bilo, da je za povečano vsebnost mikotoksinov kriva predvsem koruza. To, da je koruza lahko izredno nevarna za krmo živali, ni znano zaradi sedanje afere, ampak že kar nekaj časa. O koruzi in koruznih hibridih mi je pred leti, ko je bil še direktor KG Rakičan, pripovedoval Mirko Horvat. Takrat mi je povedal, da so potrebovali kar nekaj časa, da so ugotovili, kje so vzroki za težave na prašičji farmi v Nemščaku. Največji problem je bil v sterilnosti plemenskih svinj. Problem je bil v tehnološki nezrelosti poznih sort koruze, pri katerih se je kljub sušenju na zahtevano raven pojavljala plesen, ki je povzročala probleme pri svinjah. Takrat so opustili pozne hibride koruze, ki so bili zanimivi predvsem zaradi visokih pridelkov, in začeli sejati zgodnejše sorte. Poznavalci, ki se ukvarjajo s proizvodnjo krmil, pravijo, da nevarnosti pojava plesni in s tem posledično toksinov ni mogoče nikoli izključiti. Ob tem poudarijo, da je bila lanska jesen zaradi suhega vremena  nekoliko zavajajoča, saj so bile naravne vlage pri koruzi sorazmerno nizke. Ena od možnosti je, da je bila premalo sušena, čeprav je sušenje do 15 odstotkov vlažnosti zahtevan standard. Predvsem zaradi nevarnosti pred tovrstnimi nevšečnostmi jo je najidealneje posušiti do 13 odstotkov vlažnosti, in to je eno od ključnih varoval, da ne pride do neljubih posledic zaradi toksičnosti krmil. Po drugi strani pa je 13-odstotna stopnja vlažnosti tudi pogoj za varno skladiščenje, saj pri višji vlažnosti lahko pride do okužbe silosov. Je pa to problem, ki ni nov, saj ga kmetje poznajo še iz časov, ko se je koruza pretežno skladiščila v koruznjakih. Pri teh je bilo izredno pomembno, da se je vanje spravljala zrela koruza in da niso bili preširoki. Le tako se je namreč koruza sušila po naravni poti. Sicer pa, kot pravijo poznavalci, ne gre za problem, ki bi bil od včeraj, je pa zanimivo, da se je pojavil zdaj, ko glede na vremenske razmere pri spravilu nihče ni računal na nevšečnosti. Gre za problem, kateremu bomo stalno izpostavljeni. Znano je tudi, da imajo v sosednji Italiji  nenehne probleme zaradi toksičnosti mleka, ki pa je posledica bistveno slabšega sušenja kot pri nas. Izkazalo se je, de je standard sušenja do 15 ali 16 odstotkov vlage previsoko postavljen. Sicer pa je lahko vsak umetno sušen pridelek, tudi sadje,  problematičen in tudi toksičen, toda očitno  temu nihče ni posvečal posebne pozornosti. Da je res tako, je zdaj  ugotovljeno še pri figah. Da pa prihaja v prehranski verigi do problemov in zlorabe, pa dokazuje naša koruza, ampak nov način vnosa kontaminiranega mesa ali mleka v naš organizem dokazujeta tudi omenjena primera.