SGP Pomgrad nezaželen za mejno črtočetrtek, 26.01.2012

Vse kaže, da za sosede v Avstriji meje še vedno obstajajo. Kako naj sicer drugače razumemo ogorčenost in gnev zaradi odločitve Občine Bad Radkersburg, ko je na javnem razpisu za izvajalca del ureditve območja nekdanjega mejnega prehoda pred murskim mostom izbrala slovensko podjetje. Ne zanima jih tudi, da ne gre za katero koli podjetje, ampak za SGP Pomgrad iz Murske Sobote, ki se je že izkazalo z obnovo mostu čez reko Muro. Radgonski most ima zanimivo zgodovino in vrsto mejnikov. Tako je leta 1929 odjuga uničila leseni most in zgradili so novega, betonskega; 1945. leta je nemška vojska ob umiku most porušila, 1952. leta so postavili pomožni most (Bailey), 1968. pa zgradili novi armiranobetonski most. Leta 2008 sta obe mesti postali vzor drugim podobnim obmejnim mestom z dvostranskim evropskim natečajem, odmeven je bil vseevropski urbanistični natečaj, leta 2009 je SGP Pomgrad začel obnavljati obstoječi most po načrtih projektanta iz Gradca in mu dal sedanjo podobo, odprt pa je bil leta 2010. Most je simbol sodelovanja obeh mest in meščanov, zato nima le gospodarskega, ampak tudi sociološki in zgodovinski pomen. Namesto ekonomije, odvisne od mednarodnega transporta, carine in trgovine, je pri obeh mestih vse bolj v ospredju razvoj turizma na temeljih kulture in dobrega sodelovanja, skupnega urbanističnega razvoja ob reki Muri in ohranjanja spomeniško zaščitenih stavb. Toda nič kaj kulturne in prijateljske niso izjave nekaterih lokalnih politikov, ko so očitali županu, da avstrijski proračunski denar dodeljuje slovenskemu gradbincu. Predsednik uprave SGP Pomgrada Tadej Ružič, ki se je sicer zavedal, da se bodo pri izvajanju del na območju opuščenega mejnega prehoda, vrednih okrog 400 tisoč evrov, spoprijemali z mnogimi težavami, je bil nad objavami v avstrijskih medijih nemalo presenečen.
 
»Na razpisu smo bili izbrani v konkurenci drugih podjetij kot najugodnejši ponudnik. Gre tudi za nadaljevanje obnove mostu, ki smo jo mi že izvajali, in za nadaljevalna dela pri obnovi tega območja, ki pa so bila razpisana posebej. Povabili so nas k sodelovanju in smo se prijavili na razpis. Sedaj čakamo, da bomo z investitorjem, ki ravna korektno, podpisali pogodbo, toda odzivi določene struje v politiki so bili res žolčni. To pa ni pošteno, saj smo morali kar sedem let čakati, da smo se lahko prijavili na njihove razpise, medtem ko njihova podjetja v Sloveniji niso imela omejitev. Zdaj se bodo morali tudi oni sprijazniti, da so v EU in da se lahko vsi prijavimo na razpis. Zavedam se, da je tudi v sosednjih državah vse večja kriza, brezposelnost in da se borijo za posle, toda kljub temu bo treba upoštevati neko mejo korektnosti in dobrih poslovnih odnosov. To je sedaj preizkus, ali so sosedje tudi v resnici pripravljeni sprejeti druge enakopravno ali pa bi radi še naprej imeli le enosmerni tok,« je prepričan Ružič.